BREZPLAČNI
RAČUNALNIKI
 
PROGRAM
 
SEZNAM
SODELUJOČIH
 
 E-PRIJAVA ZA SODELOVANJE
 
 

 

Častni pokrovitelj 19. Festivala za tretje življenjsko obdobje je predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan.
 
 
 
 
 

Strokovni program

19. Festival za tretje življenjsko obdobje: leto 2019

Dvorana M3, M4

1. do 3. oktober 2019


Torek, 1. oktober 2019


     DVORANA M3
     
12.45–13.45   KAKO IZBOLJŠATI BIVALNE POGOJE STAREJŠIH S POUDARKOM NA VGRADNJI DVIGAL
PRIPRAVLJA: Sindikat upokojencev Slovenije 
VODI: Tomaž Kšela, novinar, vodja projekta za izboljšanje bivalnih pogojev pri SUS

Štiri in več nadstropne zgradbe brez dvigal, hiše s previsokimi obratovalnimi stroški, neprilagojenost bivalnih prostorov starostnikom in pomanjkanje varovanih stanovanj ob (pre)nizkih pokojninah povzročajo nočne more številnim upokojencem. Na okrogli mizi bomo iskali rešitve izhajajoč iz Strategije dolgožive družbe in prizadevanj za dolgotrajno oskrbo starostnikov na domu.
     
    DVORANA M4
     
14.00–16.00  

ISKANJE MEJA V JEZIKU O STAROSTI IN STARANJU – DIALOG S SKUPNOSTJO
MODERATOR:  dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka
PANELISTI:

  • Milan Pavliha, član Programskega sveta F3ŽO
  • dr. Marko Snoj, inštitut Frana Ramovša
  • Nada Verbič, dolgoletna ravnateljica vrtca JELKA
  • Sonja Bercko Eisenreich, dpl. coc. del., direktorica Zavoda Integra v Velenju in humanitarna delavka

Izrazje je najbolj veren odraz predsodkov o starosti in staranju pri nas ter odrivanju starejših na rob družbe. Dolgoživost starejših generacij lahko bolje izkoristimo v dobro njih samih in mlajših generacij, ki bodo nekoč tudi stare. Na festivalu naj premislimo, kako na novo definirati pojem »starega«, katerega meja je sedaj pri 65 letih. Znanost (stroke) naj se približajo ena drugi pri pojasnjevanju in definiranju izrazja o starosti in staranju. Kako prevajati in uporabljati nekatere v svetu in pri nas uporabljene termine:  starejši, star, upokojenec, starostnik, starizem, staromrzništvo …

     

Sreda, 2. oktober 2019


     DVORANA M3
     
9.30–12.00   PODPORA SAMOSTOJNEMU ŽIVLJENJU DOMA S SODOBNIMI STORITVAMI IN NAPREDNIMI TEHNOLOŠKIMI REŠITVAMI
PRIPRAVLJA: Zavod IZRIIS (Informacijski raziskovalni inštitut za izobraževanje in svetovanje)
MODERATOR: dr. Drago Rudel, SDMI – Slovensko društvo za medicinsko informatiko.
PANELISTI:
  • dr. Simona Hvalič Touzery, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani;
  • ga. Gabriela Korže, atašejka SPBR-Predstavništvo RS v Bruslju, Ministrstvo za zdravje;
  • dr. Katarzyna Broczek, dr. med., Geriatrična klinika, Univerze v Varšavi;
  • dr. Micaela Seemann Monteiro, dr. med, direktorica National Center of Telehealth, SNS24;
  • mag. Klavdija Kobal Štraus  ali drugi predstavnik, Ministrstvo za zdravje RS, Direktorat za dolgotrajno oskrbo.

Notranje in zunanje napredne tehnološke rešitve za starejše lahko nadomeščajo določene vsakodnevne oblike pomoči osebam, ki le-te prejemajo v domačem okolju. Na prilagojen način lahko podpirajo osebe, ki imajo npr. problem s spominom,  organizacijo dnevnih aktivnosti ali orientacijo in s tem olajšajo življenje. V storitev integrirane tehnologije lahko nudijo podporo tako osebam, ki se s temi izzivi soočajo, kot tudi njihovim svojcem in strokovnim delavcem, ki so vključeni v njihova življenja. Na okrogli mizi bomo predstavili nekaj odličnih praks tako slovenskih podjetji, kot  evropskih konzorcijev ter izpostavili probleme, s katerimi se srečujejo pri implementaciji rešitev (zakon GDPR, etična vprašanja, sprejemljivost storitev, storitve za osebe z demenco).
     
     DVORANA M4
     
10.00–12.00  

PRILAGAJANJE, SPREMINJANJE, REFORMIRANJE SISTEMOV SOCIALNE ZAŠČITE
MODERATOR: Dušan Kidrič, Združenje seniorjev Slovenije
PANELISTI:

  • dr. Anja Kopač, bivša ministrica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • red. prof. dr. Dušan Mramor, Ekonomska fakulteta
  • prof. dr. Grega Strban, univ. dipl. prav., Pravna fakulteta
  • Boris Majcen, Inštitut za ekonomska raziskovanja

Namen razprave na okrogli mizi ni, da bi znova prikazovali analitične podatke o tem, kakšne so posledice že danih in predvidenih družbenih sprememb (predvsem demografije), temveč predlogi, kaj in kako spremeniti sisteme veljavne socialne zaščite, katere ekonomske činitelje je potrebno poznati in upoštevati (produktivnost, finančno ureditev), česa pri pravni ureditvi sistemov naj ne bi opustili in kako do sprememb priti.


Vsak od predlaganih panelistov je svoje zamisli že predstavil ob različnih priložnostih. Bile so odmevne, niso pa bile ob istem času in na istem mestu predstavljene širši publiki. Na okrogli mizi v okviru festivala pa bi želeli doseči prav to: ekonomski, pravni, sociološki in politični vidiki se medsebojno prepletajo in rešitve morajo upoštevati vse vidike.

     
13.00–15.00  

OPERACIONALIZACIJA STRATEGIJE DOLGOŽIVE DRUŽBE IN ČRPANJE EU SREDSTEV V NOVI FINANČNI PERSPEKTIVI 
 

Strategija dolgožive družbe izhaja iz novega konceptualnega okvira za oblikovanje usmeritev razvoja v dolgoživi družbi. Zasnovana je na konceptu aktivnega staranja. To je osnovni cilj, s katerim želimo doseči, da bi posameznik v vseh življenjskih obdobjih, tudi v starosti, živel aktivno, zdravo, neodvisno ter varno in v medgeneracijskem sožitju. Koncept aktivnega staranja zaobjema: 

  • aktivnost v vseh življenjskih obdobjih vključuje zlasti večjo aktivnost starejših na družbenem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju;  povečevanje deleža starejšega prebivalstva je potencial, ki ga je treba izkoristiti z aktivnejšo participacijo v delovnih procesih in večjo participacijo v družbenem in političnem življenju; 
  • skrb za zdravje vključuje skrb za zdravje in zdrav življenjski slog skozi celotno življenje; to omogoča podaljšanje delovne aktivnosti, zdravih let življenja in vpliva na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in absentizma;
  • medgeneracijsko sožitje krepi medgeneracijsko sodelovanje z medsebojno podporo, prenosom znanj in izkušenj ter temelji na prispevku vseh udeležencev.
 
     
16.00–18.00  

POMEN ODGOVORNEGA DELOVANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ

 

V razpravi bodo odprti problemi, ki so v večini primerov že znani, a se jih še nobena Vlada ni odločila obravnavati in ponuditi rešitve. Pokazali bomo anomalije delovanja civilne družbe na vseh ravneh njene organiziranosti, proučili, kakšen vpliv imajo člani pri sprejemanju odločitev znotraj društev in zvez, in ali je ta zadosten oz. ali le posamezniki vodijo društva in zveze in uveljavljajo predvsem svoje interese. Posamezni probleme bomo artikulirali tako, da bodo jasno predstavljeni javnosti in odločujočim političnim in strokovnim dejavnikom ter argumentirano dokazali, da mora tudi v okviru civilno-družbenih organizacij, delovati jasno postavljeni družbeni nadzor porabe  sredstev.

     

Četrtek, 3. obtober 2019


     DVORANA M3
     
12.00–13.30   MEDGENERACIJSKI PREPLET NEFORMALNIH OSKRBOVALCEV STAREJŠIH NA DOMU: IZZIV ALI UTOPIJA?
PRIPRAVLJA: Socialna zbornica Slovenije
MODERATOR: dr. Nikolaj Lipić, član strokovnega sveta Socialne zbornice Slovenije
SODELUJEJO: 
  • Carmen Rajer, mag. soc., predsednica Sekcije za socialno oskrbo na Socialni zbornice Slovenije ter strokovna vodja pomoči na domu in vodja projekta integrirane oskrbe v  Občini Krško »MOST«;
  • Marjana Kamnik, vodja projekta Dolgotrajna oskrba za Koroško;
  • Zarja Govedič, študentka Fakultete za socialno delo;
  • Amir Crnojević, strokovni vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega  sodelovanja ter »Naj prostovoljec leta 2014« in »Naj mentor prostovoljcev leta 2019«.
Dolgoživost slovenske družbe in naraščanje deleža starejših vzpostavlja nova razmerja med generacijami. Skrb za starejše v domačem okolju je bila v preteklosti naloga neformalnih oskrbovalcev iz vseh generacij: sovrstnikov starejših, njihovih otrok in tudi vnukov. In danes? Je medgeneracijska pomoč pri skrbi za starejše izziv družbe ali utopija?
     
    DVORANA M4
     
10.00–12.00  

OSAMLJENOST, BOLEZEN 21. STOLETJA
MODERATOR: Marjan Sedmak, Mestna zveza upokojencev Ljubljana OPZDU

PANELISTI:

  • dr. Anja Kopač, bivša ministrica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, Fakulteta za socialno delo
  • Katja Krivec, Dnevni centri aktivnosti, vodja programov

 

Osamljenost v sodobni družbi postaja endemična. Raziskave iz nekaterih zahodnoevropskih držav sporočajo, da osamljenost tare nekje med 10 in 15 odstotkov prebivalcev; še več je takšnih med starejšimi in še več jih bo v prihodnje. Povečuje se število enočlanskih gospodinjstev; povečuje se število razvez; rodnost je slej ko prej nizka, mnogi nimajo otrok; odrasli otroci po eni plati ostajajo »pri mami«, po drugi pa se zaradi pehanja za zaslužkom družinske vezi ohranjajo le še na daljavo … in tako naprej. Ne razpada samo družina, razpada tudi soseska. Osamljenost postaja bolezen, in sicer bolezen v pravem pomenu besede. V Veliki Britaniji so lani zato oblikovali poseben resor in v vlado vključili – naj se sliši še tako nenavadno – ministrico za osamljenost; Tracey Crouch je postala »Minister of Loneliness«.  Tokratni pogovor naj odgovori na vprašanje, kaj lahko storimo, da bomo – v okoljih, ki se seveda razlikujejo med seboj – spet omogočili ljudem, da ne glede na starost ohranjajo in na novo navezujejo medčloveške stike. Ter ostajajo aktivni državljani.

     
14.00–16.00   

OKROGLA MIZA OB 100-OBLETNICI UNIVERZE V LJUBLJANI
MODERATOR: prof. dr. Lucija Čok

PANELISTI:

  • prof. dr. Igor Papič
  • prof. dr. Ivan Svetlik
  • prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik
  • prof. dr. Jože Mencinger

 

Univerza v Ljubljani je najstarejša in največja visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji z bogato zgodovino, saj njeni začetki delovanja segajo v daljno leto 1919. Julija leta 1919 je bil sprejet Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, ki so jo takrat tvorile teološka, pravna, filozofska, tehnična in medicinska fakulteta. Prvih 18 profesorjev je bilo imenovanih 31. avgusta, 12. novembra so bili izvoljeni rektor in dekani, 3. decembra pa je bilo na univerzi izvedeno prvo predavanje. Danes odlikujejo Univerzo v Ljubljani številni kakovostni družboslovni, naravoslovni, humanistični in tehnični študijski programi, ki potekajo na 23 članicah, na dvajsetih fakultetah in treh umetniških akademijah.

 

Na okrogli mizi bo potekal pogovor s predstavniki sedanjega in nekdanjega vodstva univerze, rektorji in rektorico, na dogodek pa bomo vabili tudi vse nekdanje prorektorje in prorektorice. Beseda bo tekla o naslednjih temah:

  • vloga in pomen univerze v različnih obdobjih njenega delovanja,
  • prispevek univerze k vseživljenjskemu izobraževanju,
  • univerza kot stičišče različnih generacij,
  • možnosti in priložnosti za študij in delo po upokojitvi.
     

 

Naročite se na
e-Novice F3ŽO

Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke